Dejstva o lakoti

WFP je sestavila listo uporabnih dejstev in podatkov o svetovni lakoti iz zanesljivih virov agencij Združenih Narodov. V nadaljevanju predstavljamo le nekaj najpomembnejših v upanju, da bodo te informacije izobrazile in informirale kot tudi spodbudile javnost h kritičnem razmišljanju o lakoti in revščini. Za več podatkov, prosimo, obiščite http://www.wfp.org/aboutwfp/facts/hunger_facts.asp

Svetovna lakota:

• Lakota in revščina terjata dnevno 25.000 življenj.
• 852 milijonov ljudi nima dovolj za jesti – več kot prebivalstvo ZDA, Kanade in EU skupaj.
• 815 milijonov ljudi je lačnih samo v državah v razvoju – od tega ena tretjina v Subsaharski Afriki.
• Leta 1990 se je svetovna revščina zmanjšala za 20%. Število lačnih ljudi pa je vseeno zraslo za 18 milijonov.
• 314,9 milijonov lačnih živi v Južni Aziji – kar je več kot celotna populacija Australije in ZDA.
• Lakota in podhranjenost sta med tveganji, ki ogrožajo globalno zdravje na prvem mestu. Zaradi njiju umre več ljudi kot zaradi AIDS-a, malarije ter tuberkuloze skupaj.
• Revne družino potrošijo za hrano več kot 70 odstotkov svojega dohodka, medtem pa ko povprečna ameriška družina potroši za hrano le okoli 10 odstotkov svojega dohodka.

Otroška lakota:

• Zaradi lakote vsakih pet sekund umre en otrok.
• Lakota je dedna. Vsako leto se rodi 17 milijonov otrok z nezadostno težo, ker so njihove matere podhranjene.
• Za prehranitev enega otroka dnevno zadošča 19 centov (okoli 35 SIT oz. 0,16 EUR), za prehranitev enega odraslega dnevno pa zadošča 29 centov.
• Otroška smrtnost je osemkrat večja v Afriki kot Evropi. Glavni razlog je nezadostna prehrana.
• V državah v razvoju vsako leto umre 10,9 milijona otrok starih do 5 let. Nezadostna prehrana in z lakoto povezane bolezni so vzrok za 60%  smrti.

Ostali podatki o lakoti:

• Pomanjkanje železa vpliva na 4,5 bilijona ljudi – zmanjša namreč njihovo produktivnost in tako posledično zmanjša BDP v nekaterih državah tudi za do 2 odstotka.
• Ironija je, da naj bi se zdravila za HIV oz. AIDS jemala po jedi. Večina bolnikov v manj razvitih deželah pa je lačnih oz. podhranjenih, zato pri njih ta zdravila niso učinkovita v polni meri.
• Svetovna produkcija hrane je dovolj velika, da bi lahko z njo prehranili vse ljudi! Kljub temu pa preko 800 milijonov ljudi ostaja kronično lačnih.
• Tedenski znesek subvencij, ki jih razviti svet nameni svojim kmetom, bi pokril letni strošek oskrbe manj ravitih dežel s hrano.
• WFP ima vsak dan aktiviranih: v zraku 20 letal, na cestah 5.000 tovornjakov, na morju pa 40 ladij. Vsa ta transportna sredstva skrbijo za dostavo pomoči v obliki hrane lačnim v manj razvitih državah sveta.

Misel

»Lakota, ki drži v svojih krempljih prostrane predele naše zemlje, je žalostno poglavje, ki se tiče vseh ljudi in vsi ljudje, najsi lačni ali siti, se morajo proti temu zlu boriti, kajti v tej borbi ni prostora za nevtralnost.«
Papež Janez XXII., Ženeva, 1961