07:24:42 | 18.11.2017
Področja delovanja
 
 

Minimalna verzija UTD

Uroš Boltin, junij 2008


V Financah je v ponedeljek, 19.5.2008, v rubriki Razvojni premislek izšel članek bivšega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana z naslovom: Univerzalni temeljni dohodek ali negativni davek?
Povezava na članek

V naslovu odpira dilemo, katera od dveh variant reforme s podobnim prerazdelitvenim učinkom je ustreznejša. Pravi UTD ali nekaj podobnega z malo drugačno izvedbo? A o tem morda kdaj drugič. Tule raje poglejmo nekaj številk, ki jih navede za uvod.

Izračuna, da bi z odpravo večine socialnih transferov in dohodninskih olajšav pridobili toliko denarja, da to znese 76 evrov na mesec na vsakega prebivalca Slovenije. Ni čisto jasno, ali ta znesek predlaga kot možno višino UTD, eksplicitno tega ne reče. Verjetno tokrat še ni želel iti tako daleč v konkretizaciji svojega predloga. A poglejmo malo, kam nas od tega izračuna naprej lahko vodi razmislek.

Začnimo s predpostavko, da bi vse v ta seštevek vključene transfere in olajšave dejansko ukinili in uvedli UTD 76 eur na mesec za vse. Kaj bi to pomenilo? Za državno bilanco ničlo, za ljudi v povprečju tudi. Poglejmo pa porazdelitev.

Približno polovica prebivalstva Slovenije smo dohodninski zavezanci, če odštejemo tiste najbolj pri dnu prvega razreda. Večinoma bi ob pridobitvi UTD izgubili (zase, otroke štejem posebej) samo splošno olajšavo, torej na mesec 39 eur (1.razred), 67 eur (2.razred) in 101 eur (3.razred), v povprečju okrog 50 eur. Druga polovica prebivalstva (vzdrževani družinski člani in revni) bi torej izgubila v povprečju okrog 100 eur, če je povprečje čez obe skupini 76 eur. Torej je druga skupina v povprečju neto na izgubi 24 eur, nekateri tudi več. To pomeni poslabšanje situacije za revne in ni sprejemljivo.

Minimalni pogoj za socialno sprejemljivost je zahteva, da se nikomur ne sme situacija bistveno poslabšati, razen kjer gre za povsem naključno, neupravičeno podvajanje. Torej bi morali vse obstoječe transfere, ki bistveno presegajo UTD, le zmanjšati za toliko, ne pa odpraviti. A pri UTD 76 eur bi bilo tega očitno še zelo veliko, to pa ničlo državne blagajne že spremeni v velik minus.

Kaj pa, če vzamemo UTD okrog 100 eur? Zdaj je druga skupina v povprečju na ničli. Razliko do nekaterih od povprečja navzgor odstopajočih transferov bi še vedno morali pokriti, a tega bi ostalo nekajkrat manj kot v prejšnjem primeru.

Kaj pa prva skupina, je zdaj težava tam? Niti ne, ta skupina je fleksibilna. Saj ni treba, da ji odpravimo samo olajšave. Z ustreznimi popravki dohodninske lestvice lahko v precejšnjem razponu višine UTD (najmanj do 150 eur) poskrbimo, da bodo tako oni kot država v zvezi z njimi v seštevku na istem kot prej. Seveda bi to lahko naredili tudi pri UTD 76 eur. V vsakem primeru lahko bilanco prve skupine gledamo ločeno od bilance druge.

Torej ni smiselno, da pri določanju višine UTD gledamo povprečje čez obe skupini (76 eur), relevantno je povprečje druge skupine (100 eur). Ne glede na to, ali ji damo 100 eur UTD in ohranimo samo delček obstoječih transferov ali pa 76 eur UTD in preostalih povprečno 24 eur še vedno v obliki obstoječih, le zmanjšanih transferov, državna bilanca je s tem izenačena in taka reforma je precej poceni.

A vprašanje je, kaj smo z varianto 76 eur sploh naredili. Korist za najrevnejše je minimalna, goščava obstoječih transferov pa ostaja z vsemi problemi, ki jih prinaša. Pa še kup problemov bi bilo z njihovim zmanjševanjem, ker bi bilo kup dilem, kaj se neupravičeno podvaja in kaj se legitimno sešteva. Čim višji je UTD, manj teh problemov seveda ostane.

Iz tega sledi sklep, da je 100 eur na mesec najnižja smiselna začetna vrednost UTD v trenutku uvedbe. Večja postopnost nima nobenega smisla in pomeni samo težave.

Šele nad 100 evri postane bilanca za državo opazno negativna. S prvo skupino ljudi še vedno ni težav, iz druge pa lahko zdaj izločimo otroke oz. mladoletne, saj smo njihove obstoječe transfere kompenzirali, razlogi za nadaljnje zviševanje UTD pa jih zadevajo manj kot odrasle. "Otroški" UTD naj torej ostane okrog 100 eur, tudi če bo "odrasli" UTD več.

Od druge skupine zdaj ostane okrog pol milijona ljudi. Vsi sicer niso čisto zunaj dosega dohodninske korekcije, kot tudi vseh v prvi skupini še ne zadene v polni meri. A za grobo oceno bo dobro. Če gre UTD npr. na 150 eur, bo pri njih okrog 50 eur neto strošek za državo. Torej 25 mio eur na mesec oz. 300 mio na leto. To je približno pol manj, kot izpad ob odpravi davka na plače ali znesek, ki ga pokrije dvig DDV za dve odstotni točki. Verjetno povsem sprejemljiva cena, a vendarle znesek, ki bo igral neko vlogo pri odločanju za tak korak. Če je ta cena vendarle problem, pa ta argument pri številki 100 eur preprosto odpade, do tu je reforma skoraj zastonj. Natančno ceno je sicer težko izračunati brez temeljite analize strukture obstoječih transferov, a iz navedenega je očitno, da bi bila nekajkrat manjša od omenjenega zneska 300 mio letno. Za neuvedbo UTD vsaj v višini 100 eur, in to takoj, praktično ni nobenega proračunskega protiargumenta. Čeprav bi se tudi 150 eur dalo izvesti čez noč, če je volja oz. dovolj vere v pozitivne učinke.


Kolikšna cena za uvedbo UTD bi se zdela sprejemljiva dr. Damijanu, iz njegovega članka ni razvidno. Z večino njegovih argumentov za UTD se je možno strinjati, kot je večja preglednost socialnega sistema, odprava demotivacije za delo ali manjše tveganje revščine zaradi negotovosti na trgu dela. Nekaj dvomov zbuja poudarjanje, da je treba odpraviti "kopičenje transferov" pri nekaterih. Da so nekatera podvajanja neupravičena in izključno posledica nepreglednosti in medsebojne nekompatibilnosti obstoječih mehanizmov, sicer ni dvoma. Da pa ni nihče v situaciji, ko upravičeno potrebujejo več kot 76, 100 ali tudi 150 eur pomoči, se je težko strinjati. Tudi dr. Damijan v članku tega ne trdi, tudi on izloči nekatere stvari iz skupnega koša, s katerim računa. A verjetno je realno pričakovati, da bo med ljudmi iz njegovega tabora in tistimi, ki smo glede socialnega ravnotežja bolj previdni, prišlo do kakšnih nesoglasij glede natančne razmejitve. Upajmo, da so se iz zgodbe o EDS kaj naučili. Socialno neuravnotežene variante politično ne gredo skozi. Pa bi bilo škoda, da zaradi nesoglasij o podrobnostih ne bi prišli skupaj glede cilja, ki očitno presega barikade razrednega boja oz. je v interesu vseh socialnih slojev.

Čim višji bo UTD, tem manj bo seveda teh problemov. A cena za višji UTD je previsoka, da bi jo plačali samo za to. Zlasti, če v uvedbi UTD vidimo predvsem racionalizacijo socialnih transferov. Vendar ne gre le za to. Poleg očitnega cilja odprave revščine je tu tudi kup ciljev, ki bodo bolj všeč ljudem z drugačnimi prioritetami. UTD lahko prinese oz. socialno uravnoteži npr. enotno davčno stopnjo, prožno varnost (flexicurity) ali celo odpravo obstoječega pokojninskega sistema (želje v tej smeri glej tukaj ).

A ne za 100 evrov na mesec! Je pa treba nekje začeti in nad 150 evrov mesečno bi šlo vsekakor težko čez noč. Doseganje tu omenjenih ciljev pa je lahko kasneje stvar postopnega povečevanja UTD. Morda se bomo šele kasneje počasi zavedli, kako radikalno reformo ekonomskega sistema to lahko prinese in kako visok UTD je dolgoročno optimalen.



Novice članov

Očistimo za čisto srečo
preberi novico

Konferenca FEEL Leadership - Etično voditeljstvo 2015 - 10.6.2015
preberi novico

9. redni občni zbor GPR
preberi novico

Obnova članstva
preberi novico

Etika v oglaševanju
preberi novico

UTD med utopijo in samoumevnostjo
preberi novico

Drnovškova Velikonočna poslanica iz 2007
preberi novico

8. občni zbor GPR - 17.04.2013
preberi novico

Dr Drnovšku v spomin, v Zagorju 23.2.13
preberi novico

Spominski večer - dr. Drnovšek - 22.2.2013
preberi novico

Ostali prispevki


Fotogalerija

Ostale fotografije


Koristne povezave

Slovenska mreža prostovoljskih organizacij
Društvo za Radost
Življenje uhaja iz nadzora
Fundacija Nazaj na konja
Soustvarjanje
Slovensko društvo Hospic
Portal Pozitivke

Ostale povezave


Kontakt

info@gibanje.org


Avtorji | Pravne informacije