07:25:48 | 18.11.2017
Področja delovanja
 
 

UTD in deficitarni poklici

Uroš Boltin, februar 2008


Eden ključnih motivov za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) je tudi to, da želimo spraviti trg delovne sile v ravnovesje. Izhajamo iz dejstva, da imamo trenutno prisotno brezposelnost, torej presežek ponudbe nad povpraševanjem. Uskladitev cene dela s tem dejstvom seveda pomeni znižanje plač. To pa je socialno sprejemljivo le, če se ob tem ne zniža standard ljudi, za kar poskrbimo z UTD.

A vemo tudi, da to velja le za večino poklicov, ne za vse. V nekaterih poklicih delavcev manjka. Bi torej uvedba UTD ta problem še zaostrila?

Poglejmo najprej, kako ga rešujemo sedaj. Najprej, propagandna mašinerija prepričuje mlade, naj se odločajo za te poklice. To do neke mere deluje, a očitno premalo. Mlad človek sanja o poklicu, ki mu je najbolj všeč. Morda ga zanima še, koliko bo plačan, kar žal ne odraža vedno pomanjkanja kadra. Na možnost, da ravno on ne bo uspel in bo ostal brez dela, redko pomisli. Vse skupaj je še predaleč. Sploh je pa vprašanje, če bo čez nekaj let, ko bo končal šolanje, ali pa čez nekaj desetletij, ko bo morda potreboval novo službo, še primanjkovalo istih profilov, o katerih govorijo zdaj. Usmerjanje mladih je premalo, svet se spreminja prehitro.

Potrebujemo prilagajanje ljudi med kariero. In kako se lotevamo tega? Predvsem tako, da v prekvalifikacijo rinemo brezposelne. Pa je to smiselno? Vemo, da mnogi ljudje, ki že imajo ustrezne kvalifikacije za nek deficitaren poklic, počnejo kaj drugega. Morda je manj naporno, bolje plačano, ali pa preprosto ne vidijo razloga, da bi menjali nekaj, česar so že vajeni.

Pa tudi, če se je treba prekvalificirati, ali so res brezposelni tisti, pri katerih bo šlo to najlaže? Verjetno se v tem položaju znajdejo ljudje, ki so manj fleksibilni. Naj bo zaradi osebnih lastnosti, starosti, družinske situacije ali kateregakoli že razloga.

Če hočemo optimalno izkoristiti človeški potencial, morajo poklic zamenjati tisti, ki jim je to najlaže. Ti pa so večinoma zaposleni in uspešni. Nobena socialna birokracija jih ne more siliti v prekvalifikacijo, le sami se lahko odločijo. In sami sebe tudi najbolje poznajo. Od dveh ljudi s povsem enako obstoječo formalno izobrazbo je lahko eden zelo primeren za nek drug poklic, drugi pa sploh ne. To lahko najbolje presodi sam.

A potrebuje motivacijo. V današnji logiki določanja "pravičnih" plač deficitarnost poklica ne igra velike vloge. Dokler ima plača takšno vlogo, kot jo ima, je že misel, da bi se določala s ponudbo in povpraševanjem, nekaj "neoliberalnega", torej "sovražnega proletariatu". Plače se določajo po čisto drugih kriterijih. Ponudba in povpraševanje potem pač ne prideta skupaj.

Z uvedbo UTD bi ljudem povedali, da nižje plače omogočajo višje davke in s tem višji UTD. To bi bil velik premik v glavah, da tržne zakonitosti niso nekaj sovražnega. Da sicer ne sme biti nikogaršnje preživetje odvisno od njihove muhavosti. Da jim tudi splošnega nivoja socialne razslojenosti družbe ne gre v celoti prepustiti. Da pa so znotraj tega okvira čisto legitimen kriterij, ko gre za vprašanje, zakaj naj ima en človek več denarja kot drugi.

Verjetno že danes nima noben delodajalec težav dobiti ustreznih kadrov, če ponudi dovolj višjo plačo od konkurence. Vendar tudi delodajalci niso navajeni tako razmišljati. Plača vendar ni nekaj, s čimer licitiraš, ampak nekaj, okrog česar se boriš proti sindikatom. Če danes dvigneš ponudbo, je zelo verjetno, da je nikoli več ne boš mogel znižati. Vsak "priborjeni" odstotek je za sindikate izhodišče za nadaljnja pogajanja. Normalna tržna nihanja tu odpadejo.

Tu je kompromise zelo težko delati. Deluje ena ali druga logika, obe ne moreta. In dokler je plača edini dohodek in vir socialne varnosti za večino ljudi, tržna logika tu nima nobenih možnosti. Edino UTD lahko to radikalno spremeni.

Če bi uvedli UTD, bi se verjetno znižale skoraj vse plače. Tudi v deficitarnih poklicih, a nekoliko manj kot v suficitarnih. Ta razlika bi skupaj s splošno povečano mobilnostjo delavcev zadoščala, da bi ljudje zasedli tudi sedaj prazna mesta. Tisti fleksibilnejši bi pač odšli za povpraševanjem, tistim manj fleksibilnim pa bi (seveda ob malo nižji plači) ostala tista delovna mesta, ki bi jih fleksibilnejši spraznili.

Seveda je treba tržne zakonitosti na trg dela uvesti tudi normativno. Uvedba UTD je predpogoj, da je to socialno sprejemljivo, potem pa je treba to še izvesti. Zlasti državne ustanove kot delodajalec po sedanjih zakonih niti ne smejo ponujati višjih plač, kot so po kolektivnih pogodbah. Tudi če npr. ostanemo brez vojnega letalstva, vojska pilotske delovne sile ne sme kupovati po tržni ceni, ampak le po neki enostransko določeni. Me zanima, kako bi na ta način kupovali kerozin!

Vendar sistem za zdaj velja, težko je delati izjeme samo v najbolj kritičnih primerih. Zato je treba spremeniti logiko na celotnem trgu dela. Predpogoj za to pa je uvedba UTD.



Novice članov

Očistimo za čisto srečo
preberi novico

Konferenca FEEL Leadership - Etično voditeljstvo 2015 - 10.6.2015
preberi novico

9. redni občni zbor GPR
preberi novico

Obnova članstva
preberi novico

Etika v oglaševanju
preberi novico

UTD med utopijo in samoumevnostjo
preberi novico

Drnovškova Velikonočna poslanica iz 2007
preberi novico

8. občni zbor GPR - 17.04.2013
preberi novico

Dr Drnovšku v spomin, v Zagorju 23.2.13
preberi novico

Spominski večer - dr. Drnovšek - 22.2.2013
preberi novico

Ostali prispevki


Fotogalerija

Ostale fotografije


Koristne povezave

Denas terapija
Ekološka kmetija Demeter
DPMŽ Trbovlje
Dužinski center Stik
GREENSLO - SLOVENIJA
Društvo Tea
Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice

Ostale povezave


Kontakt

info@gibanje.org


Avtorji | Pravne informacije