12:14:38 | 24.09.2017
Področja delovanja
 
 

Predstavljajte si, da bi nekdo predlagal radikalno inovacijo v socialni politiki. V primeru, ki ga obravnavamo v tem zborniku, gre za univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Natančneje, gre za predlog, da bi država vsem državljanom (ali prebivalcem) starim (denimo) šestnajst let in več, izplačevala fiksno in za vse enako mesečno vsoto. To izplačilo ne bi bilo pogojeno z določeno vrsto obnašanja ali kakimi posebnimi lastnostmi, temveč bi prejemnik moral zgolj veljati za upravičenega člana družbe.

Država naj bi UTD izplačevala v enotni višini in rednih presledkih vsakemu članu družbe, ne glede na njegov socialni ali materialni položaj, ter brez kakršnih koli pogojev in omejitev. Zanj ne bi bilo treba delati ali se udeleževati kakšne druge družbeno konstruktivne dejavnosti.

Pri ideji univerzalnega temeljnega dohodka ne gre zgolj za predlog administrativnega ukrepa. Iz argumentacije njegovih zagovornikov kot tudi nasprotnikov je razvidno, da razprava o UTD odpira širša družbena vprašanja in posega v same konceptualne temelje sodobne družbe. Nekateri zagovorniki UTD tako vztrajajo, da šele njegova uvedba zagotavlja doseganje temeljnega cilja demokratične družbene ureditve, dejanske svobode za vse člane družbe. Drugi v njem vidijo logični korektiv postfordističnih družbenih razmer, kjer letni proizvod nacionalnega gospodarstva ni več plod aktivnosti posameznikov in njihove lastnine, temveč je v veliki meri odvisen od družbenih interakcij, sporazumov, institucionaliziranega kapitala in mora kot tak biti na razpolago vsem.
Da predlog UTD nima zgolj administrativnega dometa, izpričuje tudi argumentacija njegovih nasprotnikov. Ta se ne ustavi ob vprašanju njegove ekonomske (ne)racionalnosti in (ne)uresničljivosti, temveč opozarja na njegovo siceršnjo neskladnost z družbeno uveljavljenim pojmovanjem pravičnosti.

Nadzorovalno namesto socialnega dela?
Predpostavlja se, da bodo ljudje pravice na vsak način poskušali zlorabiti, zato jih je treba stalno preverjati.
Nadzorovanje pa ni mučno le za (potencialne) prejemnike in prejemnice socialne pomoči ali drugih socialnih prejemkov, ampak tudi za zaposlene socialne delavke in delavce, saj morajo opravljati nadzorovalno namesto socialnega dela.
Diskusije o UTD-ju sprostijo našo domišljijo in aktivirajo ljudi: vprašanja, ki se dotikajo vseh, so lahko vzpodbuda, da si ljudje izmenjajo mnenja in stališča, se medsebojno povezujejo in delujejo ter na ta način skupaj raziščejo še neraziskane in neizkoriščene potenciale skupnosti, nove modele odnosov, skupnega bivanja itd.
Razdeljevanje denarja, ki bi se sprostil z ukinitvijo nadzorovalnih postopkov in institucij, bi lahko transformirali v bolj humano, temelječe na pravici vsakega posameznika in posameznice do dostojnega življenja – in ne na dokazovanju delovne etike ali trajne nezmožnosti za plačano zaposlitev.

Temeljni dohodek za vse
Ob vstopu v novo tisočletje dajem v razpravo predlog za izboljšanje človeškega položaja: namreč, da bi morali vsi prejemati univerzalni temeljni dohodek (UTD), v višini, ki bi zadoščala za preživetje.
V svetu, v katerem zaradi podhranjenosti vsaki dve sekundi umre otrok, mlajši od pet let, in kjer skoraj tretjina celotnega prebivalstva živi v razmerah »skrajne revščine«, ki pogosto vodi v prezgodnjo smrt, se planetarna uveljavitev takšnega predloga o temeljnem dohodku morda zdi brezumno utopična. Bralci bržkone dvomijo v možnost njene uresničitve tudi v najbogatejših državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
In če bi ga uvedli, bi temeljni dohodek deloval kot močno orodje družbene pravičnosti: priskrbel bi materialna sredstva, ki jih ljudje potrebujejo za doseganje svojih ciljev, in tako širil dejansko svobodo za vse. Hkrati bi pomagal pri reševanju političnih dilem glede revščine in brezposelnosti ter služil idealom, ki so povezani s feminističnimi in zelenimi gibanji. Tako bom vsaj dokazoval. Kakor mnogi v Evropi sem tudi sam prepričan, da UTD še zdaleč ni le utopija, temveč je v sedanjem kontekstu Evropske unije povsem smiseln
.
Nenazadnje so Združene države edina dežela na svetu, kjer UTD že obstaja: leta 1999 je Aljaški stalni sklad vsaki osebi, ki je vsaj eno leto preživela na Aljaski, ne glede na njeno starost izplačal letni UTD v višini 1680 dolarjev. To izplačilo sicer še zdaleč ne zagotavlja preživetja, kljub temu pa je dve desetletji po uvedbi postalo vse prej kot zanemarljivo.

Definicija UTD

Pod univerzalnim temeljnim dohodkom razumem dohodek, ki ga država v enotni višini in v rednih presledkih izplačuje vsakemu odraslemu članu družbe. Ta dotacija se izplačuje in njena višina je določena ne glede na to, ali je oseba bogata ali revna, ali živi sama ali z drugimi, je pripravljena delati ali ne.
UTD se imenuje »temeljni«, zato ker lahko človek vedno računa nanj, je materialni temelj, na katerem je mogoče graditi življenje. Z njim se lahko zakonito sešteva vsak drug dohodek – v denarju ali v naravi, od dela ali od varčevanja, od trga ali od države. Po drugi strani ni v definiciji UTD, kakor ga razumem tu, ničesar, kar bi ga povezovalo s pojmom »osnovne potrebe«.
Zamisel o UTD je stara vsaj sto petdeset let. Prvi dve znani formulaciji te ideje je navdihnil Charles Fourier, plodovit francoski utopični socialist..

(Vir: "Brezplačno kosilo za vse? Predlog univerzalnega temeljnega dohodka", Philipp Van Parijs, Založba Krtina, 2004)

Dohodek za mobilne in mnogotere
Afektivna skupnost je edini model skupnosti, ki ga lahko zoperstavimo nasilni deteritorializaciji in reteritorializaciji globalnega kapitalizma. Politično delovanje danes zahteva formacijo, ki ni politična stranka niti civilnodružbena organizacija. Ker noče biti avantgarda, noče nikogar predstavljati in zato jo oblast ne zanima. Politika takšne formacije je disenzualna, ne teži h konsenzu in poenotenju, ampak raztaplja eno v mnogotero. Njen namen je uresničiti idejo, da se lahko mnogoterosti organizirajo v družbenopolitične oblike, ki so navzven odprte in navznoter heterogene in je zatorej zavezana projektu avtonomije in kontraoblasti.

Hočemo biti srečni! Ne da se živeti v negotovosti, ampak tudi za nedoločene čas ne. Hočemo nove pravice! Hočemo dohodek! Zasedajmo! Skvotajmo! Osvobajajmo! Brezplačen dostop do kolektivne mobilnosti! Širimo znanja, samoupravljajmo raziskave! Informacija in vednost morata biti zmožna univerzalne reprodukcije, izmenjave, souporabe: kopiramo, snemamo in svobodno širimo, podajamo iz roke v roko, iz glave v glavo! Komunkacija od maloštevilnih k mnogoštevilnim ima štete dneve: Ustvarjajmo medije! Množimo mreže! Predvajajmo televizijo! Ni več sinhroničnih mest-tovarn niti štirje zidovi socialnih centrov niso več dovolj, da bi zadržali čustva in nomadskost. Globalni prostor tokov blaga, denarja, informacij, želja je prostor metropolitanske stavke, je prostor stavke prekariata.
Ponovno zavzemimo mesto! Ponovno zavzemimo Evropo!

(Vir: "Dohodek za mobilne in mnogotere" (Andrej Kurnik, NietWork)

Pripravila: Gaja Lašič



Novice članov

Očistimo za čisto srečo
preberi novico

Konferenca FEEL Leadership - Etično voditeljstvo 2015 - 10.6.2015
preberi novico

9. redni občni zbor GPR
preberi novico

Obnova članstva
preberi novico

Etika v oglaševanju
preberi novico

UTD med utopijo in samoumevnostjo
preberi novico

Drnovškova Velikonočna poslanica iz 2007
preberi novico

8. občni zbor GPR - 17.04.2013
preberi novico

Dr Drnovšku v spomin, v Zagorju 23.2.13
preberi novico

Spominski večer - dr. Drnovšek - 22.2.2013
preberi novico

Ostali prispevki


Fotogalerija

Ostale fotografije


Koristne povezave

Moj pes
99 okolju prijaznih nasvetov
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Podarimo.si
GREENSLO - SLOVENIJA
Slovensko društvo Hospic
Denas terapija

Ostale povezave


Kontakt

info@gibanje.org


Avtorji | Pravne informacije