00:54:39 | 30.03.2017
Področja delovanja
 
 

Po včerajšnji okrogli mizi v Mariboru o univerzalnem temeljnem dohodku so se že pojavili tudi prvi odzivi, npr. v današnjih Financah (28.9.). Nekateri odzivi kažejo, da marsikdo ni dobro razumel, kaj se tu predlaga. Nič hudega, razprava je šele na začetku. Začeli smo jo zato, da bi meglene predstave o nekih utopičnih variantah v javnosti počasi zamenjali obrisi realno izvedljive reforme. Seveda ne morem v tem trenutku predstaviti natančno oblikovanega in usklajenega predloga GPR, saj tak predlog še ne obstaja. Vendar lahko ugotovimo, da ima osnovna ideja temeljnega dohodka poleg utopičnih tudi povsem realno izvedljive variante.

Če rečemo npr.: "Vsak odrasel prebivalec Slovenije dobi od države 150 evrov mesečno.", to ne pomeni nujno, da bi potem vsi imeli toliko več denarja kot sedaj. Takšna varianta bi bila res utopična, saj govorimo npr. v tem primeru o znesku okrog 700 milijard tolarjev letno.

V realnejših variantah je jasno, da bi UTD nadomestil cel kup obstoječih mehanizmov, nekatere pa bi ustrezno zmanjšali. To niso le socialne podpore in podobni transferi, tu je tudi davčni sistem, ki vsebuje socialne elemente. UTD pomeni, da se vse te parcialne rešitve nadomesti z enotnim mehanizmom ter da se zapolni vrzeli in odpravi nelogičnosti. Le tisti, ki mu ni možno nič takega vzeti, bi bil na čistem dobičku za celoten znesek UTD. Takih pa ni prav veliko. Vsaj davčno olajšavo imamo skoraj vsi. Bodisi splošno, upokojensko, študentsko, ali pa jo ima nekdo za nas kot vzdrževano osebo.

Največja rezerva pa je pri dohodninski lestvici. Ne le olajšava, tudi to, da je stopnja v spodnjem razredu nižja kot više, je neke vrste socialni korektiv. Seveda upravičen in ne pustimo si ga kar vzeti npr. z enotno davčno stopnjo, če ne dobimo nič namesto tega. A če dobimo, se je o tem možno pogovarjati.

To "socialno boniteto" imamo vsi, tudi bogati. Tako deluje obstoječa progresivna lestvica. Nihče ne plača dohodnine po zgornji stopnji na celotno osnovo. (Za bogate je pač to kompenzirano z višjo stopnjo na ostali del dohodka.) Če bi to odvzeli, bi lahko poskrbeli, da bi vsi tisti z dohodkom nad neko mejo plačali natanko toliko več davka, kolikor dobijo UTD. V seštevku bi bili na istem kot prej, razen pri varnosti. Če izgubijo službo, izgubijo manj. Vsaj UTD jim teče dalje.

Poglejmo primer. Za izhodišče vzemimo dohodninsko lestvico po aktualnem vladnem predlogu, kakršna bo zelo verjetno veljala po 1.januarju. Če jo zaradi primerjave zapišem tako, da od osnove ne odštejem splošne olajšave, in zneske zapišem v evrih, je to:

do 2800 eur (spl. ol.): 0%
nad 2800 eur: 16% ostanka
nad 9600 eur: 1088 eur + 27% ostanka
nad 16400 eur: 2924 eur + 41% ostanka


Ob uvedbi UTD bi to lestvico lahko nadomestili npr. z naslednjo:

do 5400 eur: 41%
nad 5400 eur: 2214 eur + 16% ostanka
nad 9600 eur: 2886 eur + 27% ostanka
nad 16400 eur: 4722 eur + 41% ostanka


Osnova 5400 evrov pomeni 2600 evrov po odbitju splošne olajšave, ki bi jo potem ukinili. Za vse tiste nad to mejo ugotovimo, da bodo plačali natanko 1798 evrov letno več dohodnine. Skupaj z UTD v višini 150 evrov mesečno bodo torej na istem kot prej. Ker je omenjena osnova blizu minimalne plače, so to skoraj vsi zaposleni, tudi večina upokojencev. Če bodo vsi ti na istem, tudi država z njihovim UTD ne bo imela dodatnih stroškov.

Na profitu bodo samo tisti z dohodki pod omenjeno mejo, to pa so v glavnem nezaposleni (brezposelni, študentje, gospodinje). Tu že govorimo o skoraj desetkrat manjšem številu, kot je vseh odraslih. A tudi oni večinoma ne pridobijo celotnega zneska UTD. Visoka davčna stopnja za nizke dohodke tu poskrbi za gladek zvezen prehod med polnim učinkom UTD pri nekom brez dohodkov in polno kompenzacijo pri tistih od meje 5400 evrov navzgor. Brez stopnic, kot jih pozna obstoječi socialni sistem, v katerem se ljudje "ujamejo".

Lahko se odločimo tudi za ambicioznejšo varianto ob nekaj višji mejni osnovi, ki zajame tudi zaposlene z nizkimi plačami. Teh je več kot nezaposlenih, a bi se jim poznalo le za manjši del celega zneska UTD. Večji del bi se še vedno kompenziral z višjo dohodnino. To bi bilo potem nekaj dražje za državo kot v prvem primeru, a še vedno smo daleč od v uvodu omenjene številke 700 milijard.

Teh 700 milijard bo formalno sicer treba zbrati z višjimi davki, toda efektivno pri dohodnini tega skoraj nima smisla šteti med proračunske vire in potem izdatke. Gre za skoraj direkten davčni odbitek. Če štejemo, kot da tega, kar zavezanec dobi nazaj z UTD, skoraj nismo pobrali, je vseh drugih (pravih) prerazporeditev za vsaj desetkrat manjši znesek.

Ne vem, ali bomo slednje zbrali z višjim DDV ali na kak inventivnejši način, kakršne predlagajo nekateri avtorji v zvezi z UTD. V nobenem primeru pa tu nikakor ne gre več za utopično nepredstavljive številke. Nekaj deset milijard je primerljivo s tem, kolikor bo proračunskega izpada ob trenutno aktualni davčni reformi, ki ji nekateri pravijo "kozmetična". To pa ni veliko za reformo, kot je UTD, ki nima le velikih socialnih, ampak tudi razvojne učinke.

Uroš Boltin



Novice članov

Očistimo za čisto srečo
preberi novico

Konferenca FEEL Leadership - Etično voditeljstvo 2015 - 10.6.2015
preberi novico

9. redni občni zbor GPR
preberi novico

Obnova članstva
preberi novico

Etika v oglaševanju
preberi novico

UTD med utopijo in samoumevnostjo
preberi novico

Drnovškova Velikonočna poslanica iz 2007
preberi novico

8. občni zbor GPR - 17.04.2013
preberi novico

Dr Drnovšku v spomin, v Zagorju 23.2.13
preberi novico

Spominski večer - dr. Drnovšek - 22.2.2013
preberi novico

Ostali prispevki


Fotogalerija

Ostale fotografije


Koristne povezave

Soustvarjanje
Eko Trgovina Kalček
Igralnice? Ne, hvala!
Klub srečnih - Bodi, kar si!
Skupaj za zdravje človeka in narave
Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice
Društvo Tea

Ostale povezave


Kontakt

info@gibanje.org


Avtorji | Pravne informacije