Slovenske občine brez GSO

1. 23.5.2007 Občinski svet Domžale
2. 30.5.2007 Občinski svet Komen
3. 5.6.2007 Občinski svet občine Dobrepolje
4. 14.6.2007 Občinski svet Mirne peči
5. 18.6.2007 Občinski svet Mestne občine Maribor
6. 20.6.2007 Občinski svet Moravče
7. 21.6.2007 Občinski svet Trnovska vas
8. 21.6.2007 Občinski svet Prevalje
9. 26.6.2007 Občinski svet Bovec
10. 27.6.2007 Občinski svet Rogaška Slatina
11. 27.6.2007 Občinski svet Črna na Koroškem
12. 28.6.2007 Občinski svet Radovljica
13. 28.6.2007 Občinski svet Cerkno
14. 28.6.2007 Občinski svet Cerknica
15. 28.6.2007 Občinski svet Lenart
16. 29.6.2007 Občinski svet Gornji Petrovci
17. 29.6.2007 Občinski svet Žirovnica
18. 29.6.2007 Občinski svet Rogašovci
19. 2.7.2007 Občinski svet Žalec
20. 4.7.2007 Občinski svet Dobrna
21. 4.7.2007 Občinski svet Bloke
22. 4.7.2007 Občinski svet Laško
23. 4.7.2007 Občinski svet Vojnik
24. 5.7.2007 Občinski svet Polzela
25. 5.7.2007 Občinski svet Metlika
26. 7.7.2007 Občinski svet Zreče
27. 9.7.2007 Občinski svet Zagorje ob Savi
28. 9.7.2007 Občinski svet Brežice
29. 12.7.2007 Občinski svet Tolmin
30. 12.7.2007 Občinski svet Kostanjevica na Krki
31. 12.7.2007 Občinski svet Luče
32. 13.7.2007 Občinski svet Kostel
33. 16.7.2007 Občinski svet Trzin
34. 18.7.2007 Občinski svet Krško
35. 19.7.2007 Občinski svet Preddvor
36. 19.7.2007 Občinski svet Mestne občine Koper
37. 25.7.2007 Občinski svet Šentjur
38. 6.9.2007 Občinski svet Sodražica
39. 10.9.2007 Občinski svet Mozirje
40. 12.9.2007 Občinski svet Kranjska Gora
41. 13.9.2007 Občinski svet Vipava
42. 19.9.2007 Občinski svet Makole /> 42. 24.9.2007 Občinski svet Šoštanj
43. 26.9.2007 Občinski svet Kamnik
44. 26.9.2007 Občinski svet Kranj
45. 27.9.2007 Občinski svet Črnomelj
46. 27.9.2007 Občinski svet Kanal
47. 27.9.2007 Občinski svet Sežana
48. 27.9.2007 Občinski svet Hrastnik
49. 27.9.2007 Občinski svet Novo Mesto
50. 1.10.2007 Občinski svet Mirena Kostanjevica
51. 2.10.2007 Občinski svet Bled
52. 3.10.2007 Občinski svet Trebnje
53. 9.10.2007 Občinski svet Velenje
54. 10.10.2007 Občinski svet Tržič
55. 12.10.2007 Občinski svet Ajdovščina
56. 18.10.2007 Občinski svet Hrpelje
57. 18.10.2007 Občinski svet Apače
58. 22.10.2007 Občinski svet Lendava
59. 22.10.2007 Občinski svet Renče - Vogrsko


Mestna občina Maribor

Po predlogu svetnice Gibanja za pravičnost in razvoj Gaje Lašič je mestni svet na seji 18.6.2007 sprejel izjavo deklarativne narave, s katero mestna občina Maribor postaja območje brez gensko spremenjenih organizmov. To pomeni, da tistim, ki imajo v rabi oziroma upravljanju njena zemljišča, na teh ne bo dovoljevala gojenja gensko spremenjenih organizmov, saj je takšno gojenje neposredno povezano z okoljskimi tveganji, je opozorila Lašičeva. So pa svetniki sprejeli tudi sklep, da mestna občina Maribor dopušča možnost uporabe gensko spremenjenih organizmov v humane medicinske namene.

Izjava
1. Mestna občina Maribor se v obsegu svojih zakonskih in organizacijskih možnosti zavezuje, da tistim, ki imajo v rabi oziroma upravljanju njena zemljišča, ne bo dovoljevala gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO) na teh zemljiščih.

2. Občina se nadalje zavezuje, da bo uporabila vse primerne ukrepe, kot npr. izobraževanja in razprave, da se kmetje in lastniki zemljišč na območju občine ne bi odločili za gojenje in sproščanje GSO na svojih zemljiščih.

3. Občina prosi odgovorne politike, da zagotovijo, da gojenje GSO ali njihovo sproščanje v okolje na območju Slovenije ne bo mogoče.

4. Občina prosi odgovorne politike, da zagotovijo, da bodo interesi tistih slovenskih kmetov, ki želijo pridelovati pridelke brez prisotnosti GSO, v prihodnosti zakonsko zaščiteni ter da bodo uporabljeni vsi primerni ukrepi za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja njihovih zemljišč in pridelkov z GSO. Nadalje občina zahteva natančno opredelitev obveznih zakonskih predpisov v skladu z načelom "onesnaževalec plača".


Utemeljitev

1. Opredelitev za "območje brez GSO" je skladna s strategijo občine na področju razvoja podeželja, vključno s cilji glede razvoja turizma, socio-ekonomskimi cilji in ohranitvijo okolja.

2. Gojenje gensko spremenjenih rastlin je neposredno povezano z okoljskimi tveganji. Na herbicide in na škodljivce odporne rastline, ki so bile v Evropski uniji avtorizirane za gojenje, lahko negativno učinkujejo na biotsko raznovrstnost in ekološko ravnovesje naše občine. Še posebej to velja za še neavtorizirane GS-rastline. O tveganjih dodatno priča dejstvo, da države prepovedujejo gojenje GSR na varovanih območjih narave (zavarovana območja in območja omrežja Natura 2000) in drugih občutljivih območjih, določenih s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, zaradi možnih negativnih posledic za prosto živeče živali in rastlinske vrste ter njihov življenjski prostor..

3. Slovenija se ponaša z nadpovprečno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti in razmeroma nedotaknjeno naravo. Te razmere so prispevale k usmerjanju v kmetijstvo, ki temelji na varovanju okolja in ohranjanju pestrosti avtohtonih sort rastlin in živali ter okolju prijaznejši rabi zemljišč in pridelavi hrane, kot ga že od l. 2001 spodbuja tudi kmetijsko okoljski program. Naraščajoč delež zemljišč v ekološki obdelavi (približno 5,5 % vseh KZU) dokazuje, da Slovenija nima le ekološko edinstvenega položaja, temveč tudi dobre pogoje za uspešno sodelovanje na hitro razvijajočem se domačem in evropskem trgu ekoživil. Novembra 2005 je slovenska vlada sprejela Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do l. 2015, s katerim načrtuje bistveno povečanje obsega ekološke pridelave. Uporaba GSO v slovenskem kmetijstvu bi izničila te ugodne razmere in ves razvojni potencial..

4. Povsod po svetu, kjer GSO gojijo v večjem obsegu, naraščajo problemi z onesnaževanjem običajnih in ekoloških posevkov z GS-pelodom in GS-semeni. Ekološki kmetje v ZDA in Kanadi sprožajo kolektivne tožbe proti proizvajalcem GS-semen, ker svojega pridelka ne morejo več ohranjati brez GSO. V Veliki Britaniji je vlada ustanovila komisijo, da bi proučila, ali je soobstoj kmetijstva z GSO in kmetijstva brez uporabe genske tehnologije v državi sploh možen in ali ne bi to neizogibno privedlo do onesnaženja vseh pridelovalnih območij. Poročilo te komisije je vzbudilo velik dvom glede uresničljivosti "soobstoja". Tudi poročila neodvisnih organizacij kažejo, da so poleg stroge zakonodaje nujni tudi ustrezni preventivni ukrepi, ker je onesnaževanje z GSO izjemno resen globalni problem. Nedavno poročilo razkriva 113 primerov onesnaženja z GSO v 39 državah sveta, čeprav je le v polovici teh držav dovoljeno gojenje nekaterih GSO..

5. Če bi transgene rastline v Sloveniji kadarkoli začeli gojili komercialno, bi morali predpostaviti, da bi zaradi nenehnega in široko prisotnega onesnaževanja na dolgi rok postalo nemogoče tako ekološko kmetijstvo, kot tudi običajno kmetijstvo brez GSO..

6. Do sedaj niso bile dokazane koristi transgenih rastlin za kmete, predelovalno industrijo ali potrošnike. Na drugi strani pa GSO prinašajo velika tveganja, še posebej v slovenskih razmerah..

7. Rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo prepričljiv in vztrajen odpor večine Evropejcev do gensko spremenjene hrane (Eurobarometer 2001 in 2005). Tudi slovenske ankete kažejo enako (85 % "proti" v anketi KGZS jeseni 2006). Torej bi bilo dovoliti gojenje GSO v Sloveniji nespametno ne samo z ekološkega, temveč tudi z ekonomskega vidika.

Meta Vrhunc, Ana Marija Slabe, Anton Komat, dr. Danijel Rebol, dr. Franc Bavec...