Negativci so res slabi. Ravno to jih označuje, da delajo slabo. Ne znajo preseči svojega ega, ne čutijo povezanosti z ljudmi, živalmi, z naravo. Sami sebi so namen in vse podrejajo doseganju svojih materialnih želja, svojim ambicijam, svojemu pohlepu.
Ko človek preseže sam sebe in svoje materialne želje, začne delati dobro. S tem ko dela dobro drugim, ga dela tudi zase, gradi sam sebe in ob tem duhovno raste. Tako vzpostavlja svoje notranje ravnotežje, notranji mir. In to je največ, kar lahko človek doseže. Zaveda se, da je okrog njega veliko slabega in to slabo ga ne bo več vrglo iz ravnotežja. Ne glede na vse negativnosti, ki mu prihajajo na pot, bo zdaj človek ohranjal svoj mir in naprej delal dobro.
Slabi ljudje pa notranjega miru nikoli ne najdejo. Vedno jih nekaj žene, vedno hočejo še nekaj več zase. Hlastajo in se premetavajo, vendar izpolnitve in miru nikoli ne dosežejo. Ne denar, ne položaj jim tega ne moreta dati. Vedno jih nekaj skrbi, vedno se bojijo, da bodo izgubili to, kar imajo, vedno so nemirni. Skrbi, strah, skupaj z jezo, ljubosumjem, pohlepom, nečimrnostjo pa ustvarjajo negativno energijo. Ta je nasprotje od pozitivne, tako kot je slabo nasprotje dobrega.
Slabo pa privlači slabo. Strah in skrbi se zato radi uresničijo. Če človeka skrbi, da bo izgubil oblast, jo bo izgubil še prej kot bi jo sicer. Če ga je strah nasprotnikov in se ves čas trudi, da bi jih onemogočil, jih bo ustvaril, četudi jih prej ni imel. Strahovi naših negativcev se bodo uresničili. Sami jih bodo uresničili s svojim nervoznim, nezmernim, vedno bolj histeričnim delovanjem. Vedno bolj kažejo, kakšni so. Tudi tisti, ki so jim verjeli in zaupali, jim ne verjamejo in zaupajo več. Pa bi lahko tako mirno in zadovoljno opravljali svoje funkcije. Nihče jim ne bi nič hotel. Skoraj vsi smo mislili, da je prav, da tudi oni dobijo priložnost. Pa so sami vse uničili. Lahko bi rekli, da so s svojimi nepotrebnimi strahovi sprožili proces samouničenja.
Kdor je notranje miren, se ničesar ne boji. Njegovi strahovi se ne morejo uresničiti, ker jih nima. Vse blato, ki ga mečejo vanj se odbije nazaj in umaže tiste, ki ga mečejo. Celovitemu človeku položaj, oblast in slava ne predstavljajo ničesar. Zato se ne boji, da bi jih izgubil. Prav tako kot se ne boji, da bi izgubil karkoli drugega. Presegel je svojo sebičnost, nič več ni navezan na svoj jaz.
Ubogi zlobneži pa se tako krčevito bojijo za svoje položaje, oblast in slavo. Tako so navezani nanje. Bojijo se, da bi jih izgubili in so zato tako ranljivi. Ubogi so kot materialna bitja, več od tega pa sploh ne poznajo, niti ne razumejo. Tisto več se začenja onkraj njihovega zavedanja, tam kjer se začenja dobro. In tam se začenja tudi mir, ki ga nikoli ne bodo spoznali.
Dragi naši negativci, vse vaše blato se bo na koncu pozlatilo. Ko enkrat stvari postanejo dovolj slabe, potem se začne sprememba. In napravili ste jih dovolj slabe.
Janez Drnovšek
|
